Gozdarske vlečne verige
Za vleko in manipulacijo v gozdarstvu se uporabljajo jeklene žične vrvi, jeklene vlečne vrvi, tekstilni poliestrski trakovi in gozdarske vlečne verige. Ne pozabimo pa tudi zaščitnih kolesnih verig. O teh bom kakšen članek napisal kdaj drugič.
Jeklene žične vrvi se uporabljajo za vlečnice in vitla, jeklene vlečne vrvi in gozdarske vlečne verige pa za vleko.
Mnogo strank me sprašuje o razliki med vlečnimi verigami, pa naj na kratko povzamem tehnične karakteristike
Tehnične karakteristike
Gozdarske vlečne verige se uporabljajo za vleko hlodovine/lesa. Za ta namen uporabljamo več vrst vlečnih verig. Ločimo jih po kvalitetnih razredih (proizvajalci jih ločujejo z različnimi barvami), presekih/oblikah členov verig, dolžinah verig in pa zaključkih le teh.
– Gozdarske vlečne verige z okroglim presekom uporabljamo za mehko hlodovino/les. To so jelka, smreka, bor, macesen, tisa, lipa,… Okrogla veriga se manj vtisne v sam les in ga s tem tudi manj poškoduje, kar je pomembno z vidika nadaljnje predelave lesa, hkrati pa okroglo verigo lažje odstranimo iz lesa
– Gozdarske vlečne verige z D ali ostrim (dvorobim) presekom uporabljamo za trdo hlodovino/les. To so javor, kostanj, jelša, breza, javor, kostanj, bukev, jesen, hrast, … Ostri rob verige preprečuje, da veriga pri vleki zdrsne, prav tako pri tem lesu vtis ali poškodba nista toliko pomembni, saj se večina tega lesa uporabi za kurivo in manj za nadaljnjo predelavo (seveda z nekaterimi izjemami)
– Obe oziroma vse oblike verig (okrogla, D oblika – tudi ostra oblika člena, dvoroba, joker,…) so izdelane iz ustreznih materialov. Material, v tem primeru žica, se pri izdelavi povleče skozi t.i. votlico, pri tem spremeni strukturo in seveda tudi v željeno obliko. Kvalitetne verige so pravilno termično obdelane in testirane.
– Ločimo jih na več kvalitetnih razredov in sicer 80, 100 in 120 (ali tudi 8, 10 in 12). Proizvajalci uporabljajo različne barve za označevanje kakovostnih razredov. Tako naj bi rdeča označevala kvalitetni razred 80, modra pa kvalitetni razred 100. Včasih, ko se je uporabljal DIN standard, je bilo to točno določeno. Z uveljavitvijo EN standardov, pa se je vsak od proizvajalcev odločil za svoj pristop označevanja. Kot primer – za kvalitetni razred 100 so verige barvane modro, vijolično, samo lakirane ali pa sploh niso barvane. Kvalitetni razred 120 se v gozdarstvu uporablja redko.
Tabela vlečnih sil
V spodnji tabeli si lahko ogledate vlečne in trgalne sile verig različnih kvalitetnih razredov, preseka ter premera
Vlečne sile glede na kvalitetni razred, presek in premer verige
– verige se sestavijo oziroma dobavljajo glede na zahtevo kupca/uporabnika. Najbolj so v uporabi dolžine 2 in 2,5 m. Seveda pa so dobavljive tudi druge dolžine. Ker se večina slovenskih podjetij na področju spravila lesa ukvarja z vsemi vrstami lesa (kar pomeni tudi z različnimi premeri hlodovine) je praktično nemogoče uporabljati različne dolžine za vsak les ali hlod posebej. Tako so na podlagi izkušenj, predvsem pa potreb in uporabnosti prej omenjene dolžine nekako standardizirane
– standardni zaključki vseh vrst vlečnih verig so gozdarski drsni kavelj, s katerim naredimo drsno zanko. Na drugem koncu pa so lahko obroč, skrajševalni kavelj, igla ali ročka/zatik, odvisno od načina vpetja ter zahtev uporabnika
– dodatni elementi gozdarskih vlečnih verig so razni gozdarski drsniki, škripci, škopci, obroči, končniki, zatiki…
– v praksi se dostikrat izkaže, da se različne oblike verig v različnih pogojih uporabe izkažejo povsem drugače. Tako se na primer okrogla veriga lahko veliko bolje obnese na kamnitem terenu kot dvoroba, predvsem kar se tiče obrabe, medtem ko se različni kakovostni razredi med seboj razlikujejo predvsem po vlečnih silah in pa masi verig. Tako imamo na primer povsem primerljivo okroglo verigo 8 mm v kvalitetnem razredu 80 in okroglo verigo 7 mm v kvalitetnem razredu 100, masa prve je 1,4 kg/m, masa druge pa 1,1 kg/m.
Razlika 0,3 kg/m na prvi pogled niti ni velika, če pa preračunamo to na dolžino 2,5 m to znese 0,75 kg/verigo, če pa to pomnožimo z recimo štirimi verigami in s 50- timi zapenjanji to znese 150 kg. Verjamem, da je teh zapenjanj na dan lahko veliko več. Če to pomnožimo z delovnimi dnevi, lahko pridemo do ogromnih števil. Pa tukaj sploh nisem upošteval kako daleč je potrebno nesti verige in po kakšnem terenu…da konfiguracije terena, ki je v Sloveniji večinoma gorata, sploh nisem omenjal.
Za konec
Nekatera podjetja oziroma posamezniki prisegajo na jeklene žične priveznice ali vlečne jeklene vrvi, so se pa gozdarske vlečne verige, kot tudi dvižne ali bremenske verige izkazale predvsem po njihovi uporabnosti. Tako se recimo veliko uporabnikov odloča za verige iz nekaterih preprostih razlogov. Z verigo se veliko lažje manipulira, lažje se jo pospravi, manj je poškodb, prej se opazi kritično obrabo, je pa seveda veriga v primerjavi z jekleno vrvjo dražja, kar pa po moji oceni ne bi smel biti kriterij, po katerem se odločamo za nakup. Še vedno velja, da se za nakup odločite po tem, ko boste spoznali vse prednosti ene ali druge rešitve. Lahko vam da priporočilo kakšen od vaših prijateljev, predvsem pa boste najboljši nasvet dobili od nekoga, ki to že dolgo uporablja. Verjemite, tak uporabnik ve zakaj uporablja žično vrv ali verigo. Njegov nasvet je pametno upoštevati.
In res za konec..
In za konec malo za hec, malo zares: Policaj vidi gozdarja, ki za seboj vleče gozdarsko verigo… ˝Ej, zakaj pa vlečeš verigo za sabo?˝ vpraša policaj. ˝Pa jo ti porivaj, če lahko˝ mu odvrne gozdar….
Avtor: Robert Dermota
[/fusion_text][/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]
